-
1 particular
[pə'tikjulə]1) (of a single definite person, thing etc thought of separately from all others: this particular man/problem.) poseben2) (more than ordinary: Please take particular care of this letter.) poseben3) (difficult to please: He is very particular about his food.) izbirčen•- particulars
- in particular* * *I [pətíkjulə]adjective ( particularly adverb)poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to); philosophy omejenironically not too particular — ki ne izbira (svojih metod itd.)economy nautical particular average — manjša havarija, manjša poškodba tovoraII [pətíkjulə]nounnadrobnost, detalj; plural (osebni) podatki; poglavje, točka, paragraf; colloquially specialiteta, posebnostin particular — posebno, zlasti, izčrpnoa London particular — londonska posebnost, nekaj tipičnega za London
См. также в других словарях:
izbírčen — tudi zbírčen čna o prid., izbírčnejši tudi zbírčnejši (ȋ) ki ima zelo velike zahteve pri izbiri česa, zlasti jedi, pijače: izbirčen človek; otrok je razvajen in izbirčen / izbirčen v hrani / poslušalci so postali bolj izbirčni ∙ pog., ekspr. ti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
